Holestaza
From Wikipedia, the free encyclopedia
Holestáza pomeni zastoj žolča zaradi ekstrahepatičnih (zunajjetrnih) ali intrahepatičnih (znotrajjetrnih) vzrokov. Pri ekstrahepatični holestazi gre za zastoj žolča zaradi zapore žolčnih izvodil zunaj jeter, navadno zaradi žolčnih kamnov, benignega ali malignega tumorja, stenoze Vaterjeve papile idr. Pri intrahepatični holestazi je vzrok zastoja žolča v jetrih, na primer zaradi holestatičnega hepatitisa, primarnega sklerozirajočega holangitisa, nosečnosti, genetske motnje, neželenega učinka določenih zdravil, aplazije znotrajjetrnih žolčnih vodov idr.[4] Glede na patofiziološko ozadje ločimo jetrnocelično (hepatocelularno) in obstruktivno holestazo. Pri jetrnocelični holestazi je vzrok zastoja žolča v moteni tvorbi žolča, pri obstruktivni holestazi pa je oviran odtok že nastalega žolča.[5]
Holestaza | |
---|---|
Mikroskopski prikaz vzorca jeter z vidno holestazo oziroma kopičenjem žolča (rumene barve); barvanje HE. | |
Specialnost | gastroenterologija |
Simptomi | utrujenost, srbež, zlatenica, temno obarvan seč in svetlo obarvano blato[1][2][3] |
Vzroki | številni (znotrajjetrni ali zunajjetrni)[1] |
Biokemijsko se holestaza kaže zlasti s povišanimi vrednostmi serumske alkalne fosfataze. Bistveni sestavini žolča sta bilirubin in žolčne kisline; zaradi zastoja žolča poraste njuna koncentracija v krvi; hiperbilirubinemija se klinično izrazi kot zlatenica, povišane žolčne kisline pa lahko povzročijo srbež kože.[2]