Jagelonci
poljsko-litovska vladarska dinastija / From Wikipedia, the free encyclopedia
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija. Ustanovil jo je litovski veliki knez Jogaila, ki je bil leta 1386 krščen, se poročil s poljsko kraljico Jadvigo in bil kronan kot poljski kralj Vladislav II. Jagiełło. Dinastija je od 14. do 16. stoletja vladala v več srednjeevropskih državah. Družinski člani so bili kralji Poljske (1386–1572), litovski veliki vojvode (1377–1392 in 1440–1572), kralji Ogrske (1440–1444 in 1490–1526) in kralji Češke in volilni knezi (1471–1526). Dinastija je bila mlajša veja Gediminovičev.
Jagelonci | |
---|---|
Starševska hiša | Gediminoviči |
Država | |
Ustanovljeno | 1386 |
Ustanovitelj | Jogaila |
Zadnji vladar | Ana Poljska |
Nazivi |
|
Razpad | 1596 |
Z Lublinsko unijo, sklenjeno leta 1569, je bila ustanovljena personalna unija Kraljevine Poljske in Velike litovske kneževine, imenovana Republika obeh narodov, v kateri so vladali Jagelonci. Eden od njih je od leta 1440 do 1444 vladal hkrati Poljski in Ogrski, dva pa Češki in Ogrski (1490–1526). V slednjih so za njima vladali Habsburžani.
Obdobje vladavin zadnjih dveh jagelonskih kraljev Sigismunda I. in Sigismunda II., ali bolj splošno 16. stoletje, se šteje za poljsko zlato dobo z vzponom poljske renesanse. Kulturni razcvet je imel svojo materialno osnovo v blaginji elit, tako zemljiškega plemstva kot mestnega patricijata v velikih središčih, predvsem v Krakovu in Gdansku.