Sigismund I. Poljski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Sigismund I. Stari | |
---|---|
Poljski kralj Litovski veliki knez | |
Vladanje | 8. december 1506 – 1. april 1548 |
Kronanje | 24. januar 1507, Vavelska stolnica, Krakov |
Predhodnik | Aleksander I. |
Naslednik | Sigismund II. Avgust |
Rojstvo | 1. januar 1467[1] Kozienice[d] |
Smrt | 1. april 1548[1] (81 let) Krakov |
Pokop | 7. julij 1548 |
Zakonec | |
Potomci more... |
|
Dinastija | Jagelonci |
Oče | Kazimir IV. |
Mati | Elizabeta Avstrijska |
Religija | rimskokatoliška |
Podpis |
Bil je vladar iz Jagelonske dinastije, sin kralja Kazimirja IV. in mlajši brat kraljev Ivana I. Alberta in Aleksandra I. Jagela. Vzdevek "Stari" so mu dali kasnejši zgodovinarji, da bi ga razlikovali od njegovega sina in naslednika Sigismunda II. Avgusta.
Sigismund Stari je bil rojen leta 1467 v mestu Kozienice kot peti sin Kazimirja IV. in njegove žene Elizabete Avstrijske. Kot peti najstarejši sin ni mogel pričakovati, da bo nasledil očetov prestol. Sigismundov najstarejši brat in upravičeni očetov naslednik je namesto očeta nasledil češkega kralja Jurija Podjebradskega in nato še ogrskega kralja Matijo Korvina. Po očetovi smrti je bilo poljsko-litovsko kraljestvo razdeljeno med Sigismundova starejša brata Ivana Alberta (Poljska) in Aleksandra (Litva). Po Albertovi nenadni smrti leta 1501 je Aleksander nasledil tudi Poljsko. Po Aleksandrovi smrti leta 1506 je oba položaja zasedel Sigismund, star 39 let.
Sigismund je kot sposoben monarh in pokrovitelj umetnosti vzpostavil poljsko oblast nad Vojvodsko Prusijo in k Poljski priključil vojvodino Mazovijo z Varšavo in hkrati ohranil njeno bogastvo in ugled. Poskrbel je, da so se njegov nečak Albert kot pruski vojvoda in Albertovi protestantski nasledniki priklanjali poljskim monarhom v znak politične in diplomatske odvisnosti. To se je dogajalo do Bromberškega sporazuma leta 1657, s katerim je Prusija pridobila suverenost. Sigismund in njegov poveljnik Jan Amor Tarnowski sta leta 1531 pri Obertynu premagala Kneževino Moldavijo in leta 1535 Moskovijo in s tem okrepila vzhodne meje države.
Njegovo 42-letno vladavino so zaznamovali tudi odločilni prispevki k poljski arhitekturi, kulinariki, jeziku in običajem, zlasti pod vplivom njegove druge žene, v Italiji rojene Bone Sforza. Na vrhuncu poljske renesanse in poljske zlate dobe sta prevladovala italijanski slog in moda. Poljska se je razvila v izrazito rimskokatoliško državo. Spomin na Sigismunda so na Poljskem obeležili na na sodobnem bankovcu za 200 zlotov.
Sigismund je bil poročen dvakrat, najprej z ogrsko plemkinjo Barbaro Zapolja in nato z Bono Sforza, hčerko milanskega vojvode Giana Galeazza Sforze. Njun edini sin in zadnji jagelonski kralj Sigismund II. Avgust je bil je bil leta 1529 kronan za sovladarja. Prestol je kot samostojen vladar prevzel po očetovi smrti leta 1548.