Jurij Podjebradski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Jurij Podjebradski | |
---|---|
češki kralj | |
Vladanje | 1458–1471 |
Kronanje | 2. marec 1458, Praga |
Predhodnik | Ladislav Posmrtni |
Naslednik | Vladislav |
Rojstvo | 23. april 1420({{padleft:1420|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2] Poděbrady[d][1][3] |
Smrt | 22. marec 1471({{padleft:1471|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2] (50 let) Staro mesto[d] |
Zakonec | Kunhuta ze Šternberka Johana z Rožmitálu |
Rodbina | Podjebradski |
Oče | Viktor Podjebradski |
Jurij Podjebradski je štiriindvajsetleten postal vodja zmernih husitov (utrakvistov). V času, ko je Ladislava Posmrtnega (ki je imel po svojem očetu formalno pravico do češkega prestola) njegov skrbnik zadrževal na svojem dvoru, je na Češkem prevladala Jurijeva stranka (1448). Jurij je z vojsko, obljubami in grožnjami dosegel, da so ga leta 1452 pri izvolitvi za upravitelja dežele (guvernerja) podprli tudi baroni iz katoliške stranke. Ko se je Ladislav rešil ujetništva, so ga Čehi leta 1453 okronali za češkega kralja in Jurij je postal njegov upravitelj. Po Ladislavovi zgodnji smrti so češki stanovi Jurija leta 1458 izvolili za češkega kralja.
Jurij je z razumnimi in previdnimi potezami dejansko uspel začasno umiriti politične in verske nemire. Dežela je krenila na pot obnove. Jurij je poskrbel za ureditev meje s Saško in stkal številne povezave z evropskimi knezi. Ti so spoznali njegove pogajalske sposobnosti in cenili njegova prizadevanja za mir. V projektu zamenjave aktualnega rimsko-nemškega kralja Friderika III., s katerim knezi niso bili zadovoljni, je Jurij celo postal kandidat za novega rimsko-nemškega kralja (1460/1461). Tedaj pa se je vmešala rimska kurija. Opozorila je, da Jurij ni izpolnil tajne obljube, ki jo je dal pred prejemom krone iz rok dveh katoliških škofov (1453), namreč, da bo svojo deželo pripeljal nazaj v okvir rimskokatoliške cerkve. Papež Pavel II. je Jurija izobčil in mu odrekel naslov češkega kralja (1466). Proti njemu je napotil križarsko vojsko, na katere čelo se je postavil ogrski kralj Matija Hunyadi. Jurij se je uspešno branil pred napadi ogrske vojske in domačih katoliških baronov, a zmage ni dočakal, ker je leta 1471 umrl zaradi vodenice.