Natufijska kultura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Natufijska kultura je pozno epileolitska arheološka kultura, ki je v Levantu obstajala od približno 12.000 do 9.500 pr. n. št. [1][2] ali 13.050 do 7.550 pr. n. št. [3]. Kultura je bila nenavadna po tem, da je podpirala sedetarne, to je stalno naseljene ali na pol naseljene prebivalce še pred uvedbo kmetijstva. Natufijske skupnosti so morda predniki graditeljev prvih neolitskih naselij v regiji, ki so bili morda najzgodnejši na svetu. Natufijci so ustanovili naselje, kjer je danes Jeriho, ki je zato morda najdlje stalno naseljeno naseljeno območje na Zemlji. Nekateri dokazi kažejo namerno gojenje žit, zlasti rži, z natufijsko kulturo v Tell Abu Hureyra, kraju najzgodnejših dokazov o kmetijstvu na svetu[4]. Najstarejši dokazi o izdelavi kruha na svetu so bili najdeni na Šubajka 1, 14.500 let starem naselju v jordanski puščavi v Jordaniji[5]. Poleg tega so najstarejše znane dokaze o pivu, stari približno 13.000 pred sedanjostjo, našli v jami Raqefet na gori Karmel blizu Haife v Izraelu, v kateri so ga pol-nomadski Natufijci uporabljali za obredne pogostitve.[6][7]
Geografski obseg | Levant |
---|---|
Obdobje | Epipaleolitik |
Datumi | c. 13.050 – 7.550 pr. n. št. ali c. 12.000 – 9.500 pr. n. št. |
Tipsko nahajališče | jama Šukba (Wadi an-Natuf) |
Glavna nahajališča | jama Šukba, Ain Mallaha, Ein Gev, Tell Abu Hureyra |
Prednik | Kebaran, Mušabian |
Naslednik | Neolitik: Khiamian, Pastirski neolitik |
Na splošno pa so Natufijci izkoriščali divje žitarice. Lovljene živali vključujejo gazele. Po Christyju G. Turnerju II. obstajajo arheološki in fizični antropološki dokazi za razmerje med sodobnim semitsko govorečim prebivalstvom Levanta in Natufijci[8]. Arheogenetika je razkrila izpeljavo poznejših (neolitskih do bronaste dobe) Levantčanov predvsem iz Natufijcev, poleg znatne primesi iz bakrenodobne Anatolije.
Dorothy Garrod je izraz Natufski skovala na podlagi svojih izkopavanj v jami Šukba (Wadi an-Natuf), ki ležijo v zahodnem Judejskem gorovju.