Nusantara
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nusantara, s polnim uradnim imenom Glavno mesto Nusantara (indonezijsko Ibu Kota Nusantara, IKN),[2] je načrtovano mesto v Indoneziji, trenutno v gradnji v provinci Vzhodni Kalimantan na vzhodni obali otoka Borneo kot bodoče glavno mesto Indonezije. Po načrtu naj bi inavguracija potekala na dan neodvisnosti Indonezije 17. avgusta 2024.[3] Kot glavno mesto bo nadomestilo Džakarto, ki je glavno mesto od osamosvojitve Indonezije leta 1945.[lower-alpha 1]
Nusantara | ||
---|---|---|
mesto | ||
Glavno mesto Nusantara Ibu Kota Nusantara | ||
Območje »točke nič« v Nusantari | ||
| ||
Geslo: "Kota Dunia untuk Semua" ("Globalno mesto za vse") | ||
Koordinati: 0°58′23″S 116°42′31″E | ||
Država | Indonezija | |
Regija | Kalimantan | |
Ustanovljen (Zakon o glavnem mestu države) | 15. februar 2022 | |
Upravljanje | ||
• Telo | Uprava glavnega mesta Nusantara | |
• Predsednik | Bambang Susantono | |
Površina | ||
• Skupno | 2.561,42 km2 | |
• Ozemlje prestolnice | 561,80 km2 | |
Časovni pas | UTC+08:00 (Indonezijski srednji čas) | |
Območna telefonska številka | (+62) 542 | |
Spletna stran | ikn.go.id |
Po načrtu naj bi Nustantara stala ob naravnem zalivu, začrtano območje mesta s površino 2560 km² obdajajo gozdovi in hribovja.[4][5][6] Projekt bo po ocenah stal 523 bilijard indonezijskih rupij (približno 35 milijard USD).[7] Izgradnja se je pričela sredi leta 2022 in bo potekala v petih fazah:[8] v prvi fazi naj bi do obletnice neodvisnosti leta 2024 končali ključna poslopja državne uprave v upravnem okrožju (na čelu z razkošno predsedniško palačo v obliki mitološkega ptiča Garude) in tja preselili vlado, zadnja, peta faza pa naj bi bila zaključena do stote obletnice neodvisnosti Indonezije leta 2045.[9]
Projekt je zagnal predsednik Indonezije Joko Widodo, saj Džakarto pestijo hude težave s prenaseljenostjo, infrastrukturo in pogrezanjem – skoraj polovica mesta je že pod nivojem morske gladine. Načrti predvidevajo visokotehnološko in trajnostno, ogljično nevtralno mesto. Vlada naj bi krila petino stroškov, ostalo pa zasebni investitorji.[10] Vendar gradnja ne poteka po načrtih, zaradi negotovosti so ogrožene zasebne investicije.[9] Kritike letijo tudi na lokacijo, zaradi katere bo treba izkrčiti veliko ohranjenega deževnega gozda in izseliti avtohtone prebivalce.[11]