Okoljska kemija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi. Ne smemo je pomešati z zeleno kemijo, ki se ukvarja z iskanjem načina, kako že na začetku kemijskega procesa čim bolj zmanjšati potencialno onesnaženje. Okoljska kemija se osredotoča na študij izvorov, reakcij, transporta, vplivov in življenjskega cikla kemijskih substanc v zraku, vodi in prsteh, ter človeškega vpliva na naštete faktorje.[1] Okoljska kemija je interdisciplinarna znanost, ki vključuje atmosfersko kemijo, kemijo vod in prsti, analizno kemijo in se pogosto opira na druga področja znanosti o okolju.
Primarna naloga okoljske kemije je razumeti, kako deluje neonesnaženo okolje, katere spojine in v kakšnih koncentracijah so prisotne v naravnem okolju in kakšni so njihovi vplivi na okolje. Brez tega bi bilo nemogoče natančno preučiti kakšen vpliv ima na okolje človek in njegove dejavnosti.
Okoljski kemiki pri proučevanju kemijskega dogajanja v okolju uporabljajo veliko konceptov iz kemije in ostalih ved o okolju. Pmembno je razumeti potek kemijskih reakcij, in obvladati statistične, vzorčevalne in analizne tehnike.[2]