Podmorski komunikacijski kabel
komunikacijska naprava dolgega dosega, nameščena pod vodo, pogosto medcelinska / From Wikipedia, the free encyclopedia
Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz. oceana. Preko položenega kabla poteka pretok telekomunikacijskih signalov. Prvi podmorski komunikacijski kabli so bili položeni v začetku petdesetih let 19. stoletja in so prenašali telegrafski promet. Prvi čezatlantski telegrafski kabel je začel delovati 16. avgusta 1858 vendar so se kmalu pojavile težave zaradi velike razdalje in nedodelane tehnologije. Naslednje generacije kablov so prenašale telefonski promet temu pa je sledil podatkovni promet. Sodobni kabli za prenos podatkov uporabljajo tehnologijo optičnih vlaken. Danes se preko kablov v digitalni obliki prenaša telefonski, internetni in zasebni podatkovni promet.
Sodobni globokomorski kabli imajo običajno premer 25 mm in tehtajo približno 1,4 tone na kilometer. Za plitve odseke blizu obale uporabljajo večje in težje kable. [1] [2] Podmorski kabli povezujejo vse naseljene celine (razen Antarktike). Zadnja povezava je bila vzpostavljena leta 1871 ko so povezali Javo z Darwinom na severnem teritoriju Avstralije. Leto kasnej je bila dokončana zemeljska linija ki je povezala Adelaide v Južni Avstraliji ter nato preostale predele Avstralije. [3]