Polaganje v grob (Michelangelo)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Polaganje v grob (imenovan tudi Bandini Pietà ali Objokovanje nad mrtvim Kristusom) je marmorna skulptura italijanskega visoko renesančnega mojstra Michelangela. Skulptura, na kateri je med 1547 in 1555 deloval Michelangelo, prikazuje štiri figure: mrtvo telo Jezusa Kristusa, pravkar sneto s križa, Nikodema[1] (ali morda Jožefa iz Arimateje), Marijo Magdaleno in Devico Marijo. Skulptura je postavljena v Muzeju Opera del Duomo v Firencah in je zato znana tudi kot Firenška Pietà.[2]
Polaganje v grob (Firenška Pietà) | |
---|---|
Umetnik | Michelangelo |
Leto | c. 1547–1555 |
Vrsta | marmor |
Mere | 226 cm |
Kraj | Muzej Opera del Duomo, Firence |
Michelangelo je po besedah Vasarija izdelal Firenško Pietà za okrasitev svoje grobnice v Santa Maria Maggiore v Rimu. Kasneje jo je prodal, preden je delo končal, potem ko je namerno poškodoval Kristusovo levo roko in nogo in odstranil več sestavnih delov iz razlogov, o katerih še vedno poteka razprava. [3] Nekateri strokovnjaki menijo, da je bil marmor pomanjkljiv in skulpture ni bilo mogoče dokončati brez dodajanja kosa marmorja iz drugega bloka.[4]
Vasari je ugotovil, da se je Michelangelo začel ukvarjati s skulpturo v starosti 72. let. Brez naročil je Michelangelo neutrudno delal pozno v noč s samo eno svečo, da bi osvetlil svoje delo. Vasari je zapisal, da se je začel ukvarjati s to skulpturo, da bi zabaval svoj um in ohranil svoje zdravje. Po 8 letih dela na njem bi Michelangelo nadaljeval in skušal uničiti delo v množici frustracij. To je pomenilo konec Michelangelovega dela na kiparski skupini, ki se je znašla v rokah Francesca Bandinija, ki je najel vajenskega kiparja po imenu Tiberio Calcagni, da je delo obnovil v sedanjo kompozicijo[5]. Leva noga Kristusa manjka. Skulpturo že od samega nastanka mučijo dvoumnosti in nikoli ne končajo interpretacij, brez jasnih odgovorov.
Obraz Nikodema pod pokrovom velja za avtoportret samega Michelangela. [6][7]