Prerafaeliti
From Wikipedia, the free encyclopedia
Prerafaelitska bratovščina (kasneje znani kot prerafaeliti) je bila skupina angleških slikarjev, pesnikov in kritikov, ki so jo leta 1848 ustanovili William Holman Hunt, John Everett Millais in Dante Gabriel Rossetti. Trem ustanoviteljem so se pridružili William Michael Rossetti, James Collinson, Frederic George Stephens in Thomas Woolner, ki so sestavili sedemčlansko »bratovščino«. Njihova načela so si delili drugi umetniki, med njimi Ford Madox Brown, Arthur Hughes in Marie Spartali Stillman.
Kasneje je bil, s srednjeveško navdahnjenim Rossettijem, Edward Burne-Jones, slog se je razširil v 20. stoletje z umetniki, kot je John William Waterhouse. Namen skupine je bil reformirati umetnost tako, da so zavračali mehanski pristop, ki so ga prvič sprejeli umetniki manieristi, ki so nasledili Rafaela in Michelangela. Člani so verjeli, da so klasične pozicije in elegantne Rafaelove kompozicije vplivale predvsem na akademsko učenje umetnosti, od tod ime »prerafaeliti«. Skupina je nasprotovala zlasti vplivu sira Joshua Reynoldsa, ustanovitelja angleške kraljeve akademije umetnosti, ki so ga klicali sir Sloshua. Po mnenju Williama Michaela Rossettija so prerafaeliti menili da sloshy (čmakav) pomeni »vse, kar je površno ali poredno v procesu slikanja ... in s tem ... je vsaka stvar ali oseba običajna ali konvencionalna.« [1] Bratovščina si je prizadevala za vrnitev v bogate podrobnosti, intenzivne barve in zapletene kompozicije italijanske umetnosti quattrocenta. Skupina je povezala svoje delo z Johnom Ruskinom [2], angleškim kritikom, katerega vplive je vodilo njegovo versko ozadje.
Skupina je še naprej sprejemala koncepte zgodovinskega slikarstva in mimesis, imitacije narave, ki je osrednja v umetnosti. Prerafaeliti so se opredelili kot reformno gibanje in ustvarili izrazito ime za svojo obliko umetnosti ter objavili časopis The Germ, da bi promovirali svoje ideje. Razprave skupine so bile zabeležene v reviji Pre-Raphaelite Journal.