Priena
From Wikipedia, the free encyclopedia
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta. Prej je bila zgrajena ob morski obali na strmih pobočjih in terasah s pogledom na morje, ki segajo od nivoja morja do višine 380 metrov na vrhu pečine.[1] Danes je po več stoletjih sprememb v pokrajini na celini. Leži proti zahodu nedaleč od vasi Güllübahçe Turun v okrožju Söke, province Aydın v Turčiji.
Priena Πριήνη Prien | |
---|---|
Drugo ime | Sampson |
Lokacija | Güllübahçe, Söke, provinca Aydın, Turčija |
Regija | Jonija |
Koordinati | 37°39′35″N 27°17′52″E |
Tip | naselje |
Površina | 37 ha |
Zgodovina | |
Zgradil | tebanski kolonisti |
Material | marmor, lokalni kamen |
Ustanovljeno | okoli 1000 pr. n. št. |
Povezano z | Bijant, Pitij |
Druge informacije | |
Datumi izkopov | Theodor Wiegand (1895–1899) |
Javni dostop | da |
V Prieni je bilo veliko slavne helenistične umetnosti in arhitekture. Prvotni položaj mesta pod hribom Mikala še nikoli ni bil odkrit, vendar se domneva, da je bil to polotok z dvema pristaniščema. Priena nikoli ni bila politično zelo pomembna zaradi velikosti mesta, saj je v regiji živelo verjetno le okrog 4000 do 5000 prebivalcev. Mesto je bilo razdeljeno na štiri okrožja, politično okrožje z bulevterijem in pritanejem, kulturno okrožje z gledališčem, trgovsko z agoro in religiozno s svetišči, posvečenimi Zevsu in Demetri, in najpomembnejšim Ateninim templjem.