Prva križarska vojna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Prva križarska vojna | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del križarskih vojn | |||||||||
Obleganje Jeruzalema in njegova zasedba leta 1099 je bil uspeh prve križarske vojne | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
Kristjani:
Sveto Rimsko cesarstvo
|
Muslimani:
Veliki seldžuški sultanat | ||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||
Godfrej Bouillonski |
Kılıç Arslan I. | ||||||||
Moč | |||||||||
Križarji:
Bizantici: | Ni znano | ||||||||
Žrtve in izgube | |||||||||
Ni znano | Ni znano |
Pobudnik prve križarske vojne je bil papež Urban II., ki se je s pozivom na sveto vojno na koncilu v Clermontu odzval na prošnjo bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena za pomoč v boju proti Turkom Seldžukom v Anatoliji. Papežev poziv se je kmalu pretvoril v množično selitev iz zahodne Evrope na vzhod in osvajanje novih ozemelj. Na pot proti Jeruzalemu so šli tako plemiči kot reveži in kmetje, po kopnem in po morju.
Julija leta 1099 so Jeruzalem osvojili in dosegli uradni cilj vojne ter ustanovili Jeruzalemsko kraljestvo in še nekaj križarskih držav. Čeprav je zmaga trajala samo dvesto let, je bila prva križarska vojna prelomnica v širjenju zahodne moči in prvi velik korak k ponovni vzpostavitvi mednarodne trgovine z Zahodom od padca Zahodnega Rimskega cesarstva.