Razumnost
sposobnost obvladovanja in discipliniranja samega sebe z uporabo razuma / From Wikipedia, the free encyclopedia
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.[1] Klasično velja za vrlino in predvsem eno od štirih kardinalnih vrlin (ki so s tremi teološkimi vrlinami del sedmih vrlin). Razumnost je alegorična ženska poosebitev vrline, katere lastnosti so ogledalo in kača, ki je pogosto upodobljena kot par z Justicijo, rimsko boginjo pravičnosti.
Beseda izhaja iz starofrancoske besede prudence iz 14. stoletja, ki posledično izhaja iz latinske prudentia, kar pomeni 'daljnovidnost', 'modrost'. Pogosto je povezana z modrostjo, razumevanje in znanjem. V tem primeru je vrlina sposobnost presojanja med krepostnimi in zlobnimi dejanji, ne le v splošnem smislu, ampak glede ustreznih dejanj v določenem času in kraju. Čeprav razumnost sama po sebi ne izvaja nobenih dejanj in se ukvarja zgolj z znanjem, je bilo treba vse vrline urejati. Razlikovanje, ko so dejanja pogumna, v nasprotju z nepremišljenimi ali strahopetnimi, je dejanje razumnosti in je zato razvrščena kot kardinalna (osrednja) vrlina.
Beseda je vse bolj tudi sopomenka za previdnost. V tem smislu razumnost pomeni nepripravljenost do tveganj, kar ostaja vrlina glede nepotrebnih tveganj, vendar lahko, če se nerazumno razširi v pretirano previdnost, postane strahopetnost.
Aristotel v Nikomahovi etiki podrobno navaja vrlino phronesis (starogrško: ϕρόνησις), tradicionalno prevedeno kot previdnost, vrsta modrosti ali inteligence. Natančneje gre za vrsto modrosti, pomembne za praktično delovanje, ki vključuje tako dobro presojo kot odličnost značaja in navad, ki jih včasih imenujemo 'praktična vrlina', 'praktična presoja' ali 'racionalna izbira'.