Sadam Husein
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sadam Husein (Saddām Hussein ʻAbd al-Majīd al-Tikrīti, arabsko صدام حسين عبد المجيد التكريتي), iraški politik in general, * 28. april 1937, Tikrit, Irak, † 30. december 2006, Bagdad.
Saddam Hussein Abd al-Majid al-Tikriti صدام حسين عبد المجيد التكريتي | |
---|---|
Predsednik Iraškega revolucionarnega sveta 5. predsednik Iraka | |
Na položaju 16. julij 1979 – 9. april 2003 | |
Predhodnik | Ahmed Hassan al-Bakr |
Naslednik | Koalicijska prehodna uprava |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 28. april 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…] Al Avja[d], Guvernat Saiah Ad Din[d], Kraljevina Irak[d] |
Smrt | 30. december 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[3][1][…] (69 let) Kadhimiya[d], Bagdad |
Narodnost | Iračan |
Politična stranka | Arabska socialistična stranka Baas |
Poklic | politik, vojaško osebje, pisatelj, romanopisec |
Podpis |
Bil je peti predsednik Iraka od 16. julija 1979 do 9. aprila 2003. Kot vodilni član revolucionarne arabske socialistične stranke Baath, kasneje pa stranke Baath s sedežem v Bagdadu in njene regionalne organizacije, iraške stranke Baath, ki je zagovarjala baathizem, mešanico arabskega nacionalizma in arabskega socializma. — Sadam je imel ključno vlogo pri državnem udaru leta 1968 (pozneje imenovanem revolucija 17. julija), ki je stranko pripeljal na oblast v Iraku.
Kot podpredsednik bolnega generala Ahmeda Hassana al-Bakra in v času, ko so številne skupine veljale za sposobne strmoglaviti vlado, je Hussein ustvaril varnostne sile, s katerimi je strogo nadzoroval konflikte med vlado in oboroženimi silami. V zgodnjih sedemdesetih letih je Sadam nacionaliziral podjetje Iraq Petroleum Company in neodvisne banke, s čimer je bančni sistem zaradi inflacije in slabih posojil sčasoma pustil plačilno nesposoben. Skozi sedemdeseta leta je Hussein utrdil svojo oblast nad vladnim aparatom, saj je naftni denar pomagal iraškemu gospodarstvu hitro rasti. Položaje oblasti v državi so večinoma zasedli sunitski Arabci, manjšina, ki je predstavljala le petino prebivalstva.
Sadam je uradno prevzel oblast leta 1979, čeprav je bil že nekaj let dejanski vodja Iraka. Zatrl je več gibanj, zlasti šiitska in kurdska gibanja, ki so si prizadevala strmoglaviti vlado oziroma pridobiti neodvisnost, in ohranil oblast med iransko-iraško vojno in zalivsko vojno. Hussein je izvajal represivno avtoritarno vlado, ki jo je več analitikov označilo za totalitarno, čeprav je bila uporabnost te oznake sporna. Njegovo vladavino so zaznamovale številne hude kršitve človekovih pravic, vključno z ocenjenimi 250.000 samovoljnimi poboji in krvavimi invazijami na sosednji Iran in Kuvajt.
Leta 2003 je koalicija pod vodstvom ZDA napadla Irak, da bi odstavila Husseina z oblasti. Ameriški predsednik George W. Bush in britanski premier Tony Blair sta Irak obtožila, da ima orožje za množično uničevanje in da ima povezave z Al Kaido. Sadamova stranka Baath je bila razpuščena in potekale so prve demokratične volitve v državi. Po njegovem ujetju 13. decembra 2003 je v okviru iraške začasne vlade potekalo sojenje Sadamu Huseinu. Iraško sodišče je 5. novembra 2006 Husseina spoznalo za krivega zaradi zločinov proti človeštvu, povezanih z umorom 148 iraških šiitov leta 1982, in ga obsodilo na smrtno kazen z obešanjem. Usmrčen je bil 30. decembra 2006.