Sebil
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sebil ali sabil (arabsko سبيل, latinizirano: sabīl; turško sebil) je majhen kiosk v islamski arhitekturni tradiciji, kjer se voda brezplačno deli prebivalcem za zamreženim oknom. Izraz se včasih uporablja tudi za preproste fontane brez posadke s pipo za pitno vodo [1], čeprav za takšne fontane pogosto obstajajo druga imena (kot je çesme v turščini).[2]
Zgodovinsko gledano so sebili strukture tako državljanskega kot verskega pomena v muslimanskih mestih, najbolj vidne v mestih Osmanskega cesarstva [3][4] s sedežem v današnjem Carigradu in mameluškega sultanata s sedežem v Kairu.[5] Zgradili so jih na križišču, sredi mestnih trgov ter na zunanji strani mošej in drugih verskih kompleksov, da bi popotnikom zagotovili pitno vodo in pomagali obrednemu čiščenju (umivanju) pred molitvijo.