Skorija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Skorija je piroklastična, zelo vezikularna, temno obarvana vulkanska kamnina, ki nastane z izbruhom iz vulkana kot staljena kepa in ohlajena na zraku, da tvori diskretna zrna, imenovana klasti.[1] Običajno je temne barve (rjava, črna ali škrlatno rdeča) in bazaltne ali andezitne sestave. Skorija ima razmeroma nizko gostoto, saj je prepredena z makroskopskimi elipsoidnimi vezikli (plinskimi mehurčki), vendar ima v nasprotju s plovcem vedno specifično težo večjo od 1 in v vodi potone.
Žlindre lahko nastanejo kot del toka lave, običajno blizu njene površine, ali kot drobni izbruhi (lapili, bloki in bombe), na primer pri strombolskih izbruhih, ki tvorijo strmostranske stožce žlindre, imenovane tudi stožci pepela. Skorijaove luknje ali vezikli nastanejo, ko plini, raztopljeni v prvotni magmi, izstopijo iz raztopine, ko ta izbruhne, in ustvarijo mehurčke v staljeni kamnini, od katerih so nekateri zamrznjeni na mestu, ko se kamnina ohladi in strdi. Večina skorije je sestavljena iz steklenih drobcev in lahko vsebuje fenokristale. Vzorec iz Jemna je bil v glavnem sestavljen iz vulkanskega stekla z nekaj zeolitov (npr. klinoptilolit).[2]
Geološki izraz pepel je sinonim in je zamenljiv s skorija, čeprav je skorija v znanstveni literaturi prednostna.[3] Beseda izvira iz grščine σκωρία - skōria, rja. V prejšnji terminologiji je bila skorija običajno opredeljena z obsegom velikosti, npr. 2 do 24 mm v premeru, vendar niti barva niti sestava običajno nista bili del definicije.[4][5] V 1980-ih je obseg velikosti izginil iz definicije in dodana je bila zahteva, da mora biti črna ali rdečkasta barva in/ali mafična sestava.[6]