Sodoma in Gomora
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sodoma in Gomora (/ ˈsɒdəm ... ɡəˈmɒrə /) sta bili dve mesti, omenjeni v 1. Mojzesovi knjigi[1] in v celotni hebrejski Bibliji, Novi zavezi in v devterokanonskih knjigah ter v Koranu in hadisu.[2]
V skladu s Toro sta bili kraljestvi Sodoma in Gomora povezani z mesti Admah, Seboim in Zoara. Teh pet mest, znanih tudi kot 'ravninska mesta' (iz Geneze v različici kralja Jakoba), so bila v ravnini reke Jordan v južni regiji kanaanske dežele. Ravnino so primerjali z rajskim vrtom (1 Mz 13,10) kot dobro zalivano in zeleno, primerno za pašo živine. Nad njimi je bila izrečena božja sodba in štiri od njih sta požrla ogenj in žveplo. Sosednje mesto Zoara (Bela) je bilo edino, ki mu je bilo prizanešeno. V abrahamskih religijah sta Sodoma in Gomora postali sinonim za nepogrešljiv greh, njihov padec pa s pregovorno manifestacijo božje povračilo.[3][4] (Jud 1,7) Biblija omenja, da so bila mesta uničena zaradi svojih grehov, poskusa posilstva, ošabnosti in egoizma.
Sodoma in Gomora sta bili v zgodovini in sodobnem diskurzu uporabljeni kot metafori za homoseksualnost in sta izvor besed, sodomija, pejorativen izraz za moške homoseksualce in sodomija, ki se v pravnem okviru uporablja pod oznako 'zločini proti narava' za opis analnega ali oralnega spolnega odnosa (zlasti homoseksualnega) in zoofilija.[5] To temelji na eksegezi biblijskega besedila, ki razlaga božjo sodbo nad Sodomo in Gomoro kot kazen za greh homoseksualnega spolnega odnosa, čeprav nekateri sodobni učenjaki tej razlagi nasprotujejo.[6] Nekatere islamske družbe vključujejo kazni, povezane s Sodomo in Gomoro, v šeriatsko pravo.[7]