Sofonisba Anguissola
italijanska slikarka (ok. 1532–1625) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo
Sofonisba Anguissola | |
---|---|
Rojstvo | 1532[1][2][3] Cremona[2][3][4] |
Smrt | 16. november 1625({{padleft:1625|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[5][6] Palermo[2][4] |
Narodnost | Italijanka |
Državljanstvo | Italija[7] |
Izobrazba | Bernardino Campi, Bernardino Gatti, |
Poklic | slikarka, umetnica, vizualna umetnica, oblikovalka |
Poznan po | Portretno slikarstvo, risanje |
Gibanje | pozna renesansa |
Meceni | Filip II. Španski |
Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini. Dobila je dobro zaokroženo izobrazbo, ki je vključevala likovno umetnost, njeno izobraževanje pri lokalnih slikarjih pa je postalo precedens, da so se ženske sploh lahko izobraževale kot slikarke. Kot mlada ženska je Anguissola odpotovala v Rim, kjer je spoznala Michelangela, ki je takoj prepoznal njen talent in v Milano, kjer je naslikala španskega vojvodo Albo. Španska kraljica Elizabeta Valois, je bila navdušena ljubiteljska slikarka in leta 1559 je bila Anguissola povabljena v Madrid kot njena učiteljica, in dobila status dvorne dame. Pozneje je postala uradna dvorna slikarka kralja Filipa II. in svoj slog prilagodila formalnejšim zahtevam uradnih portretov španskega dvora. Po kraljičini smrti je Filip pomagal zanjo urediti aristokratsko poroko. Preselila se je na Sicilijo, pozneje pa v Piso in Genovo, kjer je še naprej delovala kot vodilna portretna slikarka.
Njene najznačilnejše in najbolj privlačne slike so portreti sebe in družine, ki jih je naslikala, preden se je preselila na španski dvor. Zlasti njene upodobitve otrok so bile polne svežine in natančnosti. Na španskem dvoru je naslikala formalne državne portrete v formalnem uradnem slogu kot ena prvih uspešnih in sorazmerno redkih žensk slikark. Pozneje v življenju je slikala tudi verske motive, čeprav je večina njenih verskih slik danes izgubljenih. Leta 1625 je umrla pri 94 letih v Palermu. Njena zgodba tako kot njen opus, je trajno vplival na naslednje generacije umetnic in njen velik uspeh je odprl pot večjemu številu žensk, da se kot umetnice lotijo resne kariere. Njene slike si lahko ogledamo v galerijah: Boston, MA (Isabella Stewart Gardner Museum); Milwaukeeju, Wisconsin (Muzej umetnosti Milwaukee); Bergamo, Brescia, Budimpešta, Madrid (Muzej Prado), Neapelj, Siena in v galeriji Uffizi v Firencah.
Njen sodobnik Giorgio Vasari je o Anguissoli napisal, da je »v svojih prizadevanjih pri risanju pokazala boljšo spretnost večjo milino kot katerakoli druga ženska naše dobe; tako je uspela ne samo risati, barvati in slikati motive iz narave ter odlično kopirati drugih, sama je ustvarila izjemne in zelo lepe slike.«[8]