Univerza v Vilni
From Wikipedia, the free encyclopedia
Univerza v Vilni (litovsko Vilniaus universitetas) je javna raziskovalna univerza, ki je najstarejša univerza v baltskih državah, ena najstarejših in najbolj znanih v vzhodni Evropi[4], pred njo pa le univerze v Pragi, Krakovu, Pečuhu, Budimpešta, Bratislava in Königsbergu. Danes je največja univerza v Litvi.
Univerza v Vilni | |
---|---|
Vilniaus universitetas | |
latinsko Universitas Vilnensis | |
Bivša imena | Academia et Universitas Vilnensis Societatis Jesu (1579) Glavna šola velike vojvodine Litve (1783) Glavna šola Vilne (1795) Cesarska univerza Vilne (1803) Štefana Bathorja univerza (1919) Državna univerza Vilne (1944) [1] |
Moto | Hinc itur ad astra (latinsko) |
Moto v slovenščini | Od tu pot vodi do zvezd |
Ustanovljena | 1579 |
Tip | ljudska |
Pripadnost | Cerkev sv. Janeza |
Proračun | €45,632 million[2] (2019) |
Akademsko osebje | 3.095 |
Št. študentov | 22.747 |
Dodiplomskih | 12.513 |
Podiplomskih | 6.665 |
795[3] | |
Drugi študenti | 1435 (mednarodni študenti) |
Kraj | Vilna, Litva |
Kampus | v mestu |
Članstvo v združenjih | European University Association (EUA), Santander Network, Institutional Network of the Universities from the Capitals of Europe (UNICA), Utrecht Network |
Spletna stran | www.vu.lt |
Univerzo je leta 1579 kot jezuitsko akademijo (kolegij) v Vilni ustanovil poljski kralj Štefan Báthory. Bila je tretja najstarejša univerza (po krakovski akademiji in Albertini) v poljsko-litovski skupnosti. Po tretji delitvi Poljske (1795) in novembrski vstaji (1830–31) je bila univerza zaprta in je ustavila svoje delovanje do leta 1919. Po prvi svetovni vojni je univerza doživela neuspešne poskuse ponovnega zagona lokalnega poljskega Društva prijateljev znanosti v Vilni (1915 in november 1918) v Litvi (december 1918) in napad sovjetskih sil (marec 1919). Končno je ponovno začela delovati kot Poljska univerza Štefana Batoryja (avgust 1919), obdobje, ki mu je sledila nova sovjetska okupacija leta 1920 in manj kot dve leti Republike Srednje Litve, vključene v Poljsko leta 1922.
Po sovjetski invaziji na Poljsko septembra 1939 so univerzo na kratko upravljale litovske oblasti (od oktobra 1939), nato pa po sovjetski aneksiji Litve (junij 1940), ki jo je po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo označilo obdobje nemške okupacije. Zveza (1941–44), ki jo je Litvanska sovjetska socialistična republika upravljala kot državna univerza v Vilni. Leta 1945 je bila poljska skupnost študentov in učenjakov univerze Štefana Báthorja premeščena na univerzo Nikolaja Kopernika v Torunju.[5] Potem ko je Litva leta 1990 po razpadu Sovjetske zveze ponovno pridobila svojo neodvisnost, je ponovno pridobila status ene najpomembnejših univerz v Litvi.
Obsežen ansambel univerze v Vilni predstavlja vse glavne arhitekturne sloge, ki so prevladovali v Litvi: gotiko, renesanso, barok in klasicizem.