Zimske olimpijske igre 2022
From Wikipedia, the free encyclopedia
XXIV. zimske olimpijske igre so bile 24. zimske olimpijske igre zapovrstjo. Začele so se 4. februarja 2022 in končale 20. februarja 2022. Zimske olimpijske igre je prvič gostil Peking, ki je pred tem že gostil poletne olimpijske igre 2008. S tem je postal prvo mesto, kjer so bile prirejene tako poletne kot zimske igre in je največje gostiteljsko mesto v zgodovini zimskih olimpijskih iger.
Mesto | Peking, Ljudska republika Kitajska |
---|---|
Slogan |
|
Prireditve | 109 v 7 športih (15 disciplin) |
Otvoritvena slovesnost | 4. februar |
Zaključna slovesnost | 20. februar |
Olimpijski stadion | Pekinški državni stadion |
Zimske
Poletne |
Peking je bil za prizorišče izbran julija 2015 na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja. Zimske olimpijske igre 2022 so bile prve zimske olimpijske igre na Kitajskem, skupno druge olimpijske igre v tej državi in zadnje od treh zaporednih olimpijskih iger v Vzhodni Aziji (po zimskih olimpijskih igrah 2018 v Pjongčangu v Južni Koreji in poletnih olimpijskih igrah 2020 v Tokiu, Japonska). Uporabljale so štiri obstoječa zaprta prizorišča, prvotno zgrajena za poletne olimpijske igre 2008, medtem ko je nacionalni stadion v Pekingu ponovno gostil otvoritveno in zaključno slovesnost. Na igrah je tekmovalo približno 3000 športnikov v 109 disciplinah.
Igre 2022 so bile predmet različnih pomislekov in polemik, povezanimi tudi s kršitvami človekovih pravic na Kitajskem, vključno z genocidom Ujgurov, ki je bil povod za pozive k bojkotu iger.[1][2] Več zahodnih držav na čelu z ZDA, Združenim kraljestvom in Kanado je razglasilo diplomatski bojkot, kar pomeni, da se iger ni udeležil noben uradni predstavnik teh držav, udeležba športnikov pa je potekala normalno. Diplomatski bojkot je razglasila tudi Indija zaradi ozemeljskega konflikta s Kitajsko.[3]
Tako kot na poletnih olimpijskih igrah, ki so potekale šest mesecev prej v Tokiu, je pandemija covida-19 tudi v Pekingu zahtevala izvajanje zdravstvenih in varnostnih protokolov, vključno z omejitvami javne udeležbe na igrah. Prireditelji so izvajali stroge epidemiološke ukrepe in so vzpostavili »olimpijski mehurček«, v katerem so bili vsi člani ekip ločeni od javnosti. Več deset športnikov je zaradi pozitivnega rezultata testiranja ob prihodu moralo v izolacijo, kar je povzročilo težave s pripravami.[4] Slovenski biatlonec Klemen Bauer je zaradi pogoja precepljenosti za tekmovalce odpovedal udeležbo.[5]