Črnovice
mesto v Ukrajini / From Wikipedia, the free encyclopedia
Črnovice[lower-alpha 1][6] [čŕnovice] (ukrajinsko Чернівці́, latinizirano: Černivci, izgovorjava [tʃern⁽ʲ⁾iu̯ˈts⁽ʲ⁾i] (poslušaj); romunsko Cernăuți, izgovorjava [tʃernəˈutsʲ] (poslušaj); glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut. Kot središče zgodovinske regije Bukovina, ki je sedaj razdeljena med Romunijo in Ukrajino, so Črnovice (Černovci) upravno središče Črnoviškega rajona, Črnoviške mestne gromade,[7] in oblasti same. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 je imelo mesto 240.600 prebivalcev, eta 2022 pa že 264.298.[8]
Črnovice Чернівці Cernăuți | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
(Od zgoraj navzdol, levo proti desni):
| |||
| |||
Vzdevek: | |||
Mestna občina Črnovice (sredina) na zemljevidu Črnoviške oblasti. | |||
Koordinati: 48°18′0″N 25°56′0″E | |||
Država | Ukrajina | ||
Oblast | Črnoviška oblast | ||
Rajon | Črnoviški rajon | ||
Gromada | Črnoviška mestna gromada | ||
Prva omemba | 1408 | ||
Mestne pravice | 14. stoletje | ||
Magdeburške pravice | 1488 | ||
Upravljanje | |||
• župan | Roman Kličuk[3] (Združena alternativa[4]) | ||
Površina | |||
• Skupno | 153 km2 | ||
Nadm. višina | 248 m | ||
Prebivalstvo (2022) | |||
• Skupno | 264.298 | ||
• Gostota | 1.700 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+2 (EET) | ||
• Poletni | UTC+3 (EEST) | ||
Poštna številka | 58000 | ||
Omrežna skupina | +380 372 | ||
Avtomobilska oznaka | CE/26 | ||
Pobratena mesta |
| ||
Partnerski mesti | |||
Spletna stran | [city.cv.ua chernivtsy.eu city.cv.ua chernivtsy.eu] |
Prvi dokument, ki omenja to mesto, sega v leto 1408, ko so bile Črnovice v Moldaviji, pred tem pa obrambna fortifikacija na levem bregu Pruta od druge polovice 12. stoletja.[9] Leta 1488 so postale središče Bukovine in so prejele Magdeburške pravice. Leta 1538 so bile Črnovice pod nadzorom Kneževine Moldavije pod suzerenetom Osmanskega cesarstva, moldavski nadzor pa je trajal dve stoletji do leta 1774, ko je Nadvojvodina Avstrija po rusko-turški vojni s Kučukkajnarškim mirom leta 1775 prevzela nadzor nad Bukovino.[10][9] Črnovice (tedaj znane z nemškim imenom kot Czernowitz) so leta 1789 postale središče galicijskega Bukovinskega okrožja (nemško Kreis Bukowina) in leta 1849 znotraj Avstrijskega cesarstva nastale Vojvodine Bukovina. Po 1. svetovni vojni se je Kraljevina Romunija leta 1918 združila z Bukovino, zaradi česar so mesto preimenovali v Cernăuți, kar je trajalo, dokler Sovjetska zveza ni okupirala Besarabije in Severne Bukovine. Črnovice so bile pod nadzorom Sovjetske zveze od leta 1940 do 1941, nato pa je mesto spet pridobila Kraljevina Romunija. Sovjetska zveza je imela nadzor nad mestom ponovno od leta 1944 do njenega razpada, po katerem je mesto postalo del neodvisne Ukrajine.
Črnovice veljajo za eno glavnih kulturnih središč zahodne Ukrajine. Mesto velja tudi za eno pomembnih ukrajinskih izobraževalnih in arhitekturnih znamenitosti. Bile so zgodovinsko kozmopolitska skupnost, nekoč imenovane »mali Dunaj«[1][2] in »Jeruzalem ob Prutu«. Črnovice so pobratene z enajstimi drugimi mesti po vsem svetu. Mesto je glavno regionalno železniško in cestno prometno središče, kjer je tudi mednarodno letališče. Letališče se od septembra 2018 imenuje po astronavtu Leonidu Kadenjuku.
Na Univerzi v Črnovicah je poučeval Josip Plemelj. Leta 1907 je postal izredni in leta 1908 redni profesor matematike do leta 1917. Med letoma 1912 in 1913 je bil dekan njene filozofske fakultete. Univerza se je tedaj med letoma 1875 in 1918 uradno imenovala Univerza Franca Jožefa v Črnovicah. S Plemljevim prihodom na Univerzo v Črnovicah je bil razvoj matematične znanosti v njej bistveno oživljen. V teh letih je bil Plemelj tuji član Nemškega matematičnega društva, užival je avtoriteto med matematično skupnostjo Avstro-Ogrske, ter je pomembno prispeval k razvoju matematičnega izobraževanja in znanosti v Bukovini. Leta 1917 ga je avstrijska vlada zaradi njegovih političnih prepričanj prisilila, da je zapustil Črnovice, in se preselil na severozahod, na Češko (Moravsko). V tem času je v mestu med letoma 1901 in 1912 kot pravnik in politik deloval tudi Peter Laharnar.