Šapur I.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Šapur I. 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 | |
---|---|
Kralj kraljev Irancev in Neirancev lahko tudi Kralj kraljev Irana in Neirana | |
Šahinšah Sasanidskega cesarstva x | |
Vladanje | 12. april 240 – maj 270 |
Predhodnik | Ardašir I. |
Naslednik | Hormizd I. |
Rojstvo | 2. stoletje Firuzabad |
Smrt | maj 270 Bišapur |
Soproga | Horazem al-Nadirah (?) |
Potomci | Bahram I. Šapur Mišanšah Hormizd I. Narseh Šapurduhtak Adur-Anahid |
Rodbina | Sasanidi |
Oče | Ardašir I. |
Mati | Denag, sestra Ardaširja I. |
Religija | zoroastrstvo |
Datiranje njegovega vladanja je sporno. Na splošno velja, da je vladal od leta 240 do 270, do očetove smrti (242) kot njegov sovladar, potem pa kot samostojen vladar. Utrdil in razširil je Sasanidsko cesarstvo, se vojskoval z Rimskim cesarstvom in na pohodu v rimsko Sirijo osvojil Nisibis (sedanji Nusaybin) in Karhe. Zmagal je v bitki pri Miziheju leta 244 in naslednje leto prisilil rimskega cesarja Filipa Arabca, da je podpisal mirovni sporazum, ki so ga Rimljani imeli za "najbolj sramotnega v rimski zgodovini".[1]
Izkoristil je politične pretrese znotraj Rimskega cesarstva in leta 252/253–256 izvedel drugi vojni pohod proti Rimljanom in izropal mmesti Antiohija in Dura-Europos. Leta 260 je med svojim tretjim pohodom premagal in ujel rimskega cesarja Valerijana.
Šapur je bil prvi iranski monarh, ki se je naslavljal s "kralj kraljev Irancev in Neirancev". Vladarji pred njim so se naslavljali s "kralj kraljev Irancev". Naslov je privzel zaradi pritoka rimskih državljanov, ki jih je deportiral med svojimi pohodi. Pod njegovim sinom in naslednikom Hormizdom I. se je naslov ustalil.
Šapur I. je zgradil vel zoroastrskih svetišč, vključil v vero nove elemente iz grških in indijskih virov in izpeljal obširen program obnove in ponovnega ustanavljanja mest.