Šoin-zukuri
slog japonske arhitekture / From Wikipedia, the free encyclopedia
Šoin-zukuri (書院造) je slog japonske stanovanjske arhitekture, ki se uporablja v dvorcih vojske, tempeljskih dvoranah za goste in Zen opatovih četrtih v obdobjih Muromači (1336–1573), Azuči–Momojama (1568–1600) in Edo (1600–1868). Tvori osnovo današnje tradicionalne japonske hiše. Značilnosti razvoja šoin-zukurija so bile vgradnje kvadratnih stebričkov in tal, popolnoma prekritih s tatamijem.[1] Slog je svoje ime dobil po šoin, izrazu, ki je prvotno pomenil studio in prostor za predavanja o sutri v templju, kasneje pa je pomenil le dnevno sobo ali studio.[2]