Albulski predor
From Wikipedia, the free encyclopedia
Albulski predor je osrednji del Albulske železnice, ki je del retijskega železniškega omrežja v kantonu Graubünden v Švici. S svojo največjo nadmorsko višino 1820 m je med najvišjimi predori v Alpah [1] in ima gorsko prekrivalo do 950 m. Dolžina predora je 5865 m.[2] Za promet so ga odprli leta 1903.[3]
Pogled s portala Spinas | |
Osnovni podatki | |
---|---|
Linija | Albulska železnica |
Lokacija | Albula, Graubünden, Švica |
Koordinati | 46°34′30″N 9°48′32″E |
Status | Odprta |
Sistem | Retijska železnica |
Delovanje | |
Začetek del | 1898 |
Lastnik | Retijska železnica |
Operater | Retijska železnica |
Promet | vlak |
Vrsta | Potniki in tovor |
Tehnični podatki | |
Dolžina | 5865 m |
Število tirov | enotirna |
Širina tirov | 1000 mm |
Elektrifikacija | nadzemni vod, 11 kV AC 16 2/3 Hz |
Najvišja nadm. višina | 1820 m |
Severni portal predora je v Predi v Bergünu, južni pa v Spinasu v dolini Bever. Predor povezuje dolino Albula z dolino Engadin in pri tem poteka pod razvodjem med Renom in Donavo nekaj kilometrov zahodno od prelaza Albula. Predor služi tako potniškemu kot tovornemu prometu. Glacier Express pelje skozenj vsak dan. Med zimsko sezono so do leta 2011 predor uporabljali tudi vlaki za prevoz avtomobilov, ki vozijo med Thusisom in Samedanom.
Zaradi grožnje skalnih podorov in splošnega propadanja je bilo sčasoma načrtovano, da bo prvotni predor prenovljen v 2020-ih letih. Toda leta 2010 je Retijska železnica objavila, da je identificirala gradnjo drugega predora ob prvem kot prednostna možnost, pri čemer je eden od več razlogov sorazmerno majhna razlika v stroških.[3] Gradnja, ki je stala približno 244 milijonov CHF, se je začela leta 2014. V primerjavi s prvotnim predorom Albula je nova izvrtina precej večja zaradi novejših operativnih in varnostnih standardov. Drugi predor naj bi bil odprt za promet okoli leta 2022, dokončanje projekta, vključno s prenovo prvotnega predora, pa naj bi se končalo do leta 2023. Ko bo dokončan, naj bi predor vsako leto uporabljalo približno 15.000 vlakov; zgrajen je tako, da omogoča največjo hitrost 120 km/h.