Grška temna doba
From Wikipedia, the free encyclopedia
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa),[1] je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.
Obdobje | antična Grčija |
---|---|
Datumi | okoli 1100 do okoli 800 pr. n. št. |
Prednik | mikenska doba |
Naslednik | arhaična Grčija |
Zgodovina Grčije | |
---|---|
Neolitska Grčija | 7000–3200 pr. n. št. |
Minojska doba | 2200–1450 pr. n. št. |
Mikenska doba | 1600/1550–1200/1120 pr. n. št. |
Grška temna doba | 1200/1120–776 pr. n. št. |
Arhaična Grčija | 776–500 pr. n. št. |
Klasična Grčija | 500–323 pr. n. št. |
Helenistična Grčija | 323–146 pr. n. št. |
Rimska Grčija | 146 pr. n. št.–324 n. št. |
Bizantinsko cesarstvo | 324–1453 |
Osmanska Grčija | 1453–1832 |
Moderna Grčija | po 1832 |
Teme | |
Grški jezik | Grška književnost |
Vojaška zgodovina | Imena Grkov |
Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Približno takrat je bila hetitska civilizacija resno motena in mesta od Troje do Gaze so bila uničena. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati. V Grčiji se je prenehala uporabljati linearna pisava B za grški jezik, ki so jo uporabljali mikenski birokrati. Dekoracija na grški lončenini po okoli 1100 pred našim štetjem ni bila več figurativna mikenska keramika, omejena je bila na enostavnejše, geometrijske vzorce (1000–700 pr. n. št.).