Helenistična Grčija
zgodovinsko obdobje Grčije po klasični Grčiji / From Wikipedia, the free encyclopedia
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije.
Zgodovina Grčije | |
---|---|
Neolitska Grčija | 7000–3200 pr. n. št. |
Minojska doba | 2200–1450 pr. n. št. |
Mikenska doba | 1600/1550–1200/1120 pr. n. št. |
Grška temna doba | 1200/1120–776 pr. n. št. |
Arhaična Grčija | 776–500 pr. n. št. |
Klasična Grčija | 500–323 pr. n. št. |
Helenistična Grčija | 323–146 pr. n. št. |
Rimska Grčija | 146 pr. n. št.–324 n. št. |
Bizantinsko cesarstvo | 324–1453 |
Osmanska Grčija | 1453–1832 |
Moderna Grčija | po 1832 |
Teme | |
Grški jezik | Grška književnost |
Vojaška zgodovina | Imena Grkov |
Helenistično obdobje se je začelo z vojnami diadohov, oboroženimi boji med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega, da bi razkosali imperij v Evropi, Aziji in Severni Afriki. Vojne so trajale do 275 pr. n. št., pri čemer je prišlo do padca argeadske in antipatridske rodbine Makedonije v korist Antigonidov. Čas so zaznamovale tudi zaporedne vojne med Makedonijo in njenimi zavezniki proti Etolski zvezi, Ahajski zvezi in mestni državi Šparti.
Med vladanjem Filipa V. Makedonskega (221–179 pr. n. št.) so Makedonci izgubili kretsko vojno (205–200 pr. n. št.) v zavezništvu, ki ga je vodil Rodos. Tudi njihovi nekdanji zavezniki s Hanibalom iz Kartagine so se zapletli v prvo in drugo makedonsko vojno z antičnim Rimom. Očitna šibkost Makedonije po koncu teh spopadov je spodbudila Antioha III. Velikega, vladarja Selevkidskega cesarstva, da je napadel celinsko Grčijo, vendar je njegov poraz Rimljanov v Termopilah leta 191 pr. n. št. in Magneziji leta 190 pr. n. št. zagotovil položaj Rima kot vodilne vojaške moči v regiji. V približno dveh desetletjih po osvajanju Makedonije leta 168 pr. n. št. in Epiru leta 167 pr. n. št. so Rimljani sčasoma nadzorovali celotno Grčijo.
V helenističnem obdobju je pomen Grčije v grško govorečem svetu močno upadel. Veliki središči helenistične kulture sta bili Aleksandrija in Antiohija, prestolnici ptolemajskega Egipta in selevkidske Sirije. Pomembna so bila tudi mesta, kot so Pergamon, Efez, Rodos in Selevkija, za obdobje pa značilna naraščajoča urbanizacija vzhodnega Sredozemlja.