Nemanjići
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija. Dvanajst vladarjev iz te dinastije je vladalo več kot dvesto let od leta 1166 do 1371.[1]
Nemanjići Немањић | |
---|---|
Država | Srbija:
|
Mesto izvora | Srbija |
Ustanovljeno | 1166 |
Nazivi | veliki knez (veliki župan) car |
Razpad | po 1422 (padec Srbskega cesarstva) |
Veje | Dejanovići Lazarevići |
Ustanovitelj dnastije je bil Štefan Nemanja Iz stranske veje dinastije Vukanović (1101-1166). Za Nemanjo so se vsi vladarji imenovali Štefan. Prvi vladarji so bili veliki knezi. Po kronanju Štefana Nemanjića (Prvovenčanega) leta 1217 je bila kneževina povišana v kraljestvo in leta 1219 je bila ustanovljena Srbska pravoslavna cerkev. Leta 1346 je bil Štefan Dušan (Silni) kronan za carja Srbov in Grkov, nadškofija Srbija pa je bila povišana v patriarhat. Leta 1371 je brez potomca umrl car Štefan Uroš V. Nemočni (1355-1371), zadnji iz dinastije Nemanjić. Po njegovi smrti je Srbsko cesarstvo propadlo. Pokrajinski mogotci so v svojih domenah postali skoraj neodvisni vladarji. Nemanjići so materinskih linijah preživeli v več srbskih rodbinah.