Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku
preganjanje religije in vernikov v komunističnih državah Vzhodnega bloka / From Wikipedia, the free encyclopedia
Po oktobrski revoluciji 7. novembra 1917 (25. oktober po starem koledarju) je znotraj Sovjetske zveze prišlo do gibanja za združitev vseh ljudi sveta pod komunistično oblastjo. To je vključevalo države vzhodne Evrope in tudi balkanske države, ki so skupaj spadale pod vzhodni blok.[1] Komunizem, kot so ga razlagali Vladimir Lenin in njegovi nasledniki v sovjetski politiki, je zahteval odpravo vere in v ta namen je sovjetska vlada sprožila dolgotrajno kampanjo za odstranitev vere iz družbe. Ker so nekatere od teh slovanskih držav svojo etnično dediščino vezale na svoje etnične cerkve, so bili tako narodi kot njihove cerkve tarča sovjetskega totalitarnega režima.[2][3]
Po drugi svetovni vojni so evropske države, okupirane s strani nacistične Nemčije, ki jih je osvojila sovjetska Rdeča armada, in Jugoslavija po drugi svetovni vojni postale enopartijske komunistične države in projekt prisilnega spreobrnjenja v ateizem se je nadaljeval.[4][5] Sovjetska zveza je končala vojno premirje proti Ruski pravoslavni cerkvi in svoje preganjanje razširila na novokomunistični vzhodni blok: "Na Poljskem, Madžarskem, Litvi in drugih vzhodnoevropskih državah so katoliške voditelje, ki se niso bili pripravljeni odreči veri, javno preganjali ali zaprli s strani komunistov. Voditelji nacionalnih pravoslavnih cerkva v Romuniji in Bolgariji so morali biti izredno previdni," je zapisal Geoffrey Blainey.[6] Medtem, ko s cerkvami na splošno niso ravnali tako strogo kot v Sovjetski zvezi, so bile skoraj vse njihove cerkvene šole in številne cerkve zaprte, izgubile pa so svojo formalno vidno vlogo v javnem življenju.[7] Otroke so učili ateizma in na tisoče duhovnikov je bilo zaprtih. V vzhodnem bloku so bile krščanske cerkve, skupaj z judovskimi sinagogami in islamskimi mošejami na silo »preurejene v muzeje ateizma.[8][9] Po nekaterih virih je bilo skupno število krščanskih žrtev, ki jih je zahteval sovjetski režim, ocenjeno v razponu od 12 do 20 milijonov.[10][11][12]