Tiglat-Pileser III.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr. n. št.[1][2] Na oblast je prišel med državljanslo vojno in pobil vladajočo kraljevo družino. V cesarstvu je organiziral prvo stalno profesionalno vojsko[3][4] in uvedel temeljite civilne, vojaške in politične reforme,[5][6] s katerimi je znatno izboljšal njegovo učinkovitost in varnost.
Tiglat-Pileser III. Tukultī-apil-Ešarra | |
---|---|
Kralj Asirije in Babilonije | |
Vladanje | 745—727 pr. n. št. |
Predhodnik | Ašur-nirari V. |
Naslednik | Šalmaneser V. |
Rojstvo | datum neznan |
Smrt | 727 pr. n. št. |
Potomci | Šalmaneser V. |
Rodbina | Deveta babilonska dinastija |
Oče | Adad-nirari III. |
Mati | ni znana |
Religija | asirsko mnogoboštvo |
Tiglat-Pileser III. je podjarmil večino Bližnjega vzhoda: v Mezopotamiji Babilonce in Kaldejce, na Arabskem polotoku pa Arabce, Meluhe in Dilmunite. Na jugozhodu je osvojil Izrael, Judejo, Filistejo, Samaro, Moab, Edom, Sutejo in Nabatejo, na severu Urartu, Armenijo in Skitijo, na Kavkazu Kimerijo in Nairi ter vzhodne in jugozahodne dele Anatolije, med njimi Hetite, Frigijo, Kilikijo, Komageno, Tabal, Kordueno in Karijo. Osvojil je tudi Ciper in Aram (sodobna Sirija) in sredozemske mestne države v Feniciji/Kanaanu. Na vzhodu je podjarmil Perzijo, Medijo, Gutij, Manejo, Cisijo in Elam. Kasneje se je kronal tudi za kralja Babilonije.
S prisilnimi preselitvami več tisoč podložnikov po celem cesarstvu je zatrl več uporov proti asirski oblasti. Bil je eden od najuspešnejših vojaških poveljnikov v svetovni zgodovini, ki je osvojil večino njemu znanega sveta.