Vojeslav Mole
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vojeslav Molè (poljska oblika imena Wojsław), slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik, * 14. december 1886, Kanal, † 5. december 1973, Eugene, Oregon, ZDA.
Vojeslav Mole | |
---|---|
Rojstvo | 14. december 1886({{padleft:1886|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] Gorica[2], Kanal |
Smrt | 5. december 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1] (86 let) Eugene[d] |
Državljanstvo | Poljska SFRJ Kraljevina Jugoslavija Avstro-Ogrska |
Poklic | umetnostni zgodovinar, univerzitetni učitelj, pesnik, arheolog, bizantolog |
Mole je umetnostno zgodovino in arheologijo študiral od 1906 na Dunaju, v Krakovu in Rimu, ter 1912 doktoriral na Dunaju. Do začetka prve svetovne vojne je delal pri Deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu. Leta 1914 je bil kot rezervni častnik mobiliziran, na vzhodni fronti ujet in poslan v ujetništvo v Sibirijo. Tam se je med drugim habilitiral na univerzi v Tomsku.
Po vrnitvi iz ujetništva je postal leta 1920 docent, ter 1924 izredni profesor za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1926 se je preselil na Poljsko, kjer je prevzel stolico za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po začetku druge svetovne vojne, leta 1939, se je z družino umaknil v Ljubljano, kjer je v letih od 1940 do 1945 vodil stolico za bizantologijo. Predaval je tudi na oddelku za zgodovino. Leta 1946 se je vrnil v Krakov, kjer je prevzel nekdanje delo in postal 1947 redni član Poljske akademije znanosti (umetnosti) v Krakovu, ter 1961 dopisni član SAZU. Leta 1961 ga je Zveza poljskih umetnostnozgodovinskih društev proglasila za častnega člana. Leta 1966 se je preselil k svoji hčeri v ZDA.
Neoklasicizem in artizem sta rodila pesniške začetke Vojeslava Moleta. Toplejše so njegove pesmi, ki so nastale v ruskem ujetništvu. Mole pa je tudi upoštevan umetnostni zgodovinar. S kritičnim in esejističnim delom je povezoval Poljake in Slovence. Umetnost je pojmoval kot eno temeljnih funkcij kulture, umetnika pa kot odločujočega v kulturnem razvoju. Poljake je seznanjal z dosežki slovenske literature, Slovence pa s poljskimi umetniškimi deli. Svoje življenje je popisal v »avtobiografiji humanista« Iz knjige spominov (1970). Mole je sodeloval tudi pri enem največjih slovarskih del na Poljskem, Slovarju slovanskih starožitnosti, kjer je bil urednik in pisec člankov o najstarejši umetnosti pri Slovanih.
Vojeslav Mole je bil poročen s Poljakinjo Elo Mole. Njegov sin Marijan Mole je bil priznan strokovnjak za zgodovino Irana.