Štefan Vladislav I.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Štefan Vladislav I. | |
---|---|
Kralj Srbije | |
Vladanje | 1234–1243 |
Predhodnik | Štefan Radoslav |
Naslednik | Štefan Uroš I. |
Rojstvo | cca. 1198[1] Raška[d] |
Smrt | 1. november 1267 ali 1269[2] Zeta |
Pokop | |
Zakonec | Beloslava Bolgarska |
Dinastija | Nemanjić |
Oče | Štefan Prvokronani |
Mati | Evdokia Angelina |
Religija | pravoslavna |
Bil je srednji sin kralja Štefana Prvokronanega iz dinastije Nemanjić. Štefanovega najstarejšega sina Radoslava je srbsko plemstvo odstavilo zaradi vedno večjega vpliva Epirja preko njegove žene Teodore Komnene Dukas. Po njegovi odstavitvi je bil za njegovega naslednika imenovan Vladislav.
Med Vladislavovim vladanjen je njegov stric Sveti Sava odšel na romanje in na poti domov v Bolgariji umrl. Vladislav je po trdih pogajanjih z bolgarskim carjem Ivanom Asenom II. dosegel, da je njegove posmrtne ostanke odpeljal domov v Srbijo. Pokopal jih je v samostanu Mileševa, kjer je želel biti pokopan. Srbija je bila v tistem času tesno povezana z Bolgarijo, ker je bil Vladislav poročen z Asenovo hčerko Beloslavo.
Vladislav je zavaroval Hum pred napadi ogrskih križarjev.
Po smrti Ivana Asena II. so se v Srbiji začeli nemiri. Ogrsko so napadli Mongoli pod poveljstvom kana Kadana in opustošili Balkan, kjer se je srbsko plemstvo uprlo Vladislavu. Leta 1243 je Vladislav abdiciral v korist svojega mlajšega brata Štefana Uroša I., vendar je še naprej vladal v Zeti.
Vladislav je opisan kot zelo energičen in vzkipljiv vladar. Srbska pravoslavna cerkev ga časti kot svetnika, ki se praznuje 24. septembra (po starem koledarju 7. oktobra).